Banja Luka - Sarajevo - Mostar

Ta vikend oz. podaljšan vikend, sem preživela v družbi prijateljev na izletu, omenjenem v naslovu. Prvi postanek za ogled je bila Banja Luka. Sprehodili smo se mimo cerkve Svete trojice in Banskih dvorov do trdnjave Kastel ob reki Vrbas.

Kot zanimivost nam je vodička pokazala tudi uro v središču mesta, ki ji pravijo "krivi sat". Na njej je zapisan datum in ura katastrofalnega potresa, ki se je zgodil leta 1969. Potres je imel moč okrog devete stopnje po Mercallijevi lestvici. Povzročil je ogromno škode. Pot smo nato nadaljevali proti Jajcu, kjer smo si ogledali Muzej II. zasedanja AVNOJ-a, se sprehodili do starega dela mesta, od koder je čudovit pogled na slapove reke Plive. V nadaljevanju smo obiskali mesto Travnik, in si ogledali roj. hišo Iva Andriča in Šareno džamijo.

Pravo turško kavico pa smo popili v čudoviti okolici Plave Vode v Travniku. Pozno popoldne smo prispeli v Sarajevo in se za uvod z avtobusom popeljali na hiter ogled mesta. Sledila je nastanitev v hotelu, večerja in nočni obisk Sarajeva z tramvajem. Zjutraj pa smo si še enkrat s pomočjo lokalne vodičke ogledali mesto, ki se razprostira ob bregovih reke Miljacke, kjer se stika arhitektura vzhoda in zahoda.

Sarajevo je ohranilo številna obeležja in zgradbe tako iz rimskega obdobja, srednjega veka, osmanskega obdobja kot tudi zgradbe iz t.i. avstroogrskega obdobja. Ogledali smo si tudi Gazi Husrevbegovo džamijo, se sprehodili po Baščaršiji, kjer kot nekoč, vabijo številne gostilnice na pokušino odličnih čevapčičev v tipični čevapdžinici. Prav tako ne manjka številnih stojnic z rokodelskimi izdelki.

Sledil je ogled Latinske ćuprije - Latinski most je poznan kot mesto kjer je komaj devetnajstletni srbski atentator Gavrilo Princip ustrelil Avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat nanju je povzročil začetek I. svetovne vojne.

Naslednja zanimivost je bil ogled predora Dobrinja - Butmir, ki so ga zgradili med zadnjo vojno (od 27.marca do 30.07.1992). Predor pod letališko stezo predstavlja simbol štiriletnega upora obkoljenega mesta in njegovih meščanov. V dolžino je meril 720m (danes za ogled le še 50 metrov prvotnega predora z butmirske strani, v hiši družine Kolar). Skozenj so poleg hrane in streliva prenašali tudi hudo ranjene in bolne. Predor je pripomogel k temu, da je približno 350.000 prebivalcev Sarajeva preživelo ob takšni in drugačni alternativni prehrani.

Pot nas je zanesla tudi v »zeleno srce » mesta – izvir reke Bosne na Ilidži in tamkajšnji park. Pozno popoldne smo vožnjo nadaljevali mimo Konjica in Jablanice, kjer smo se ustavili za ogled mostu iz Bitke na Neretvi. Še en dan je minil kot bi trenil in že smo prispeli v Mostar, kjer smo se namestili v motelu in odšli na večerjo v gostilno Kriva ćuprija.

Tako kot v Sarajevu, smo se tudi ta večer sami odpravili na pohajkovanje po Mostarju, zjutraj po zajtrku pa smo to opravili še enkrat v spremstvu vodičke. Ko smo se približali mostu, ki po dolgih letih obnavljanja zopet stoji na starem mestu, je vodička začela z razlago o zgodovini mostu. Povedala nam je tudi, da so fantje, ki skačejo z mostu vedno pripravljeni na turiste in so za nekaj denarja skoraj vsakič pripravljeni izvesti skok z mostu. Na naše veselje se je to zgodilo tudi ob našem obisku. Hitro smo zbrali denar in mladenič je izvedel skok. Vam rečem, ga ni denarja, da bi mi kaj takega sploh kdaj padlo na pamet. Res so pogumni!

Po ogledu Mostarja nas je pot po peljala še v Medžugorje, kjer smo si ogledali slovito romarsko cerkev. Potem pa povratek proti domu. Moram še omeniti, da bo ta teden vegetarijansko obarvan, saj sem verjetno dobila kakšen kilogram ali dva zaradi čudovito dobrih čevapov in ostalih dobrot, ki jih ponuja Bosna in Hercegovina. Žal je bil dež naš stalni spremljevalec, ampak dobra volja in izbrana družba sta dež že zdavnaj potisnila v ozadje spominov.

p.s. a bi sedaj eno takšno?